Grafika: 8 Zvok: 6 Igralnost: 6 Vrednost: 7 Subjektivno: 7 Skupaj: 67%

Simulacij kartinga resda ne mrgoli, v bistvu bi jih lahko iskali z lučjo pri belem dnevu, zato bi znala biti dotična igra prava osvežitev za vse zaprisežene ljubitelje kartinga. Vsaj za tiste Schumacherjeve navijače, kajti MSWK 2002 je ožigosana s Michaelovim pečatom. Človeček se lepo smehlja na vsakem koraku, še v uvodni animaciji ga lahko občudujete, kolikor vas je volja. Kot lahko opazite, če pogledate malo višje, se vam bo smehljal celo na sliki škatle od igre.

Klikni na sliko za večjo različico

Ob vstopu v igro si izberete "kožico" vašega  karta, vpišete ime in že ste se lahko podate na eno izmed stez. Seveda najprej začnete na dnu, v najšibkejšem razredu. Najšibkejši je torej razred Fun, v katerem "kraljujejo" 200 kubični, 4-taktni karti, ki so celo za začetnika mala malica, saj so hitrosti res nizke, kart pa je domala prilepljen na tla. Za napredovanje je potrebno zbrati določeno število točk. Sledi veliko močnejša serija ICA in kasneje še Formula Super A, obe s po 100 kubičnimi dvo-taktnimi karti. To je torej prvenstvo. Če želite prej malo trenirati in si nabrati novih moči se podajte na trening, kjer lovite svoj najboljši čas, bolje rečeno "duhca".

Klikni na sliko za večjo različico

Vzporedno se lahko odpravite še na "Time trial". V lovu na čas imate pač omejeno število časa, v katerem morate opraviti zastavljeno število krogov. Če pa vam slučajno spodleti pa pač začnete še enkrat od začetka. Sproti s novimi razredi se vam odpirajo nove proge. Na začetku so vam najprej dostopne samo tri, kasneje pa se število prog poveča na deset v posameznem razredu. Proge so čudovite in ustvarjene res natančno. Podamo se lahko na progo, ki je v bistvu Suzuka kartinga, kajti proga gre čez samo sebe, se dvigne in zopet spusti, na Danskem nas čakajo mlini na veter in vetrnice, v puščavi pa pač, hm, puščava :) Grafično je igra res lepa in teče zadovoljivo hitro tudi na nekoliko šibkejših sistemih.

Igralnost je rahlo pod nivojem, saj je igra preveč arkadna. Že res, da je vožnja skoraj otročje lažja (vsaj na nižjih stopnjah, potem potrebujete že malo boljši občutek za plin in zaviranje) vendar ne nudi nobenega izziva. Igra je pravzaprav tako nezahtevna, tako lahka da jo lahko končate že po dobrih dveh urah neprestanega igranja. Ostane vam le še popravljanje rekordov, kar pa tudi ni nevem kakšen izziv, mogoče ravno zaradi pretirane arkadnosti. V igri namreč ni nikakršnih nastavitev karta, vse kar lahko izberemo je barva, pa še tukaj smo omejeni na nekaj prednastavljenih kožic karta in kombinezona dirkača.