Grafika: |
8 |
Zvok: |
9 |
Igralnost: |
9 |
Vrednost: |
8 |
Subjektivno: |
8 |
Skupaj: |
84% |
|
|
Odkrito povedano, spremenilo se ni kaj dosti. Mnogo stvari ostaja istih, dodane so nekatere nove, vendar jih je premalo, da bi lahko SSSE jemali kot nadaljevanje prvotnega Sama. Dodatek ja, nadaljevanje ne. Zakaj tako? Berite dalje… Pa začnimo pri ozemljih. Le-ta se držijo prvotne politike CroTeama, kar pomeni da morajo biti velika in obdana v čudovite teksture ter objeta v arhitekturo starih civilizacij. Isto velja za objekte. Čeprav je ozemlje veliko, je na čas objektov prav nesramno malo in imate občutek da se sprehajate po pustinji, zopet drugič pa imate občutek, da ste v pravem mestu. No ja, saj v resnici tudi ste in to v starodavnem mestu, mestu v katerem mrgoli sovragov.
Klikni na sliko za večjo različico |
In teh sovragov je prekleto veliko. Nekateri so stari znanci, medtem ko boste spoznali še nekaj novih. In tudi princip odstranjevanja sovražnkov ostaja enak. V roke vzami poljubno orožje in postreli vse kar se premika, pa tudi tisto kar se ne premika. Kajti tudi okolica v SSSE je interaktivna, saj lahko podirate drevesa, kosite travo ( z novo motorno žago)… Ko sem že omenil sovražnike, moram poudariti da SSSE boleha za istim sindromom kot njegov predhodnik. To je namreč številčnost sovražnikov, saj se vam lahko zgodi da celih pet minut držite tipko za streljanje in veselo skačete naokoli in streljate, skačete in streljate, skačete…
Klikni na sliko za večjo različico |
To je posebej očitno v zadnji stopnji ko domala petnajst minut streljate na vse kar leze in gre. Kar pa privede do enakega zaključka. Princip igranja se prehitro ponavlja in igra kmalu postane monotona. V sobo se vsuje na desetine sovražnikov, ki jih pokosite, se odpravite dalje in čez slabo minutko že kosite nove sovražnike. Vendar pa nas Sam vedno znova zbudi iz dolgočasja z svojimi komentarji ali pa se veselo nasmejimo kakšni skriti šali ustvarjalcev. Za primer: na snežni stopnji leži okoli kar nekaj snežakov. Ko enega ustrelimo se ta pomanjša, ustrelimo še enkrat in je še manjši in tako sčasoma postane prava mravljica. Ali pa snežak, ki čaka na nas z mitraljezi. Poleg tega pa v ozdaju, denimo na snežni stopnji, igra melodija »jingle bells«, ki še dodatno primore k vzdušju. Takšnih in podobni situacij je še veliko, zato se le pustite prijetno presenetiti.
Klikni na sliko za večjo različico |
Glasba je zelo všečna in se skada z dogajanjem na zaslonu. Torej, če ste napadeni bo glasba nekoliko glasnejša in obratno, če ste sami bo tišja. Melodije so res paša za uho in se lepo zlijejo z stopnjo na kateri igrate. Če boste hodili po cerkveni stopnji bo glasba temu ustrezna. In če ste na snežni stopnji vas bo presenetila zgoraj omenjena melodija. Res lepo. Zvok se ni kaj preveč spreminjal. Če imate v ploščo zataknjeno kakšno novodobno zvočno kartico, boste deležni res čudovitega 3D zvoka, pospešenega ali prek EAXa ali prek knjižice DirectSound . In to je domala vse na zvočnem področju.