Grafika: 9 Zvok: 9 Igralnost: 9 Vrednost: 9 Subjektivno: 10 Skupaj: 91%

Pa je prišla. Na Gothic II bi čakali ravno prav časa, če ne bi imel založnik JoWood denarnih težav. Tako so rabili kar nekaj časa, da so spravili angleško verzijo igre na police. A nič ne de, igra je tukaj in kar je najpomembnejše, enakopravno če ne še bolje se kosa z svojo nadmočno predhodnico. Čeprav je predhodnico brez dvoma igralo veliko ljudi in si je ustvarila krog navdušencev oziroma fanov, pa se mi zdi da je vseeno igra dobivala premalo pozornosti. Nenazadnje je le šlo za eno najboljših iger sploh. Z dvojko se stvari močno popravljajo.

Glavni temelj Gothica je kakopak zgodba, ki je v tej zvrsti itak osnova za celo igro. V enki smo tako porazili Sleeperja, in obroč okoli kopališč rude se je podrl. Ljudje so bili zopet prosti. A če bi bilo temu tako, nebi bilo nadaljevanja, jelda? Zato je Sleeper z svojimi zadnjimi močmi priklical na svet vse pošasti, vključno z zmaji, ki so glavna novost in atrakcija igre. In tako jo imamo, zopet novo in napeto zgodbo. Srečamo tudi veliko starih znancev iz enke, a obrnitev ali igranje nje ni nujno (je pa seveda priporočljivo).

Klikni na sliko za večjo različico

Poleg zgodbe pa so osnove v bistvu enake. Vodimo brezimenskega lika, ki je na koncu enke izgubil svojo moč in mora zopet začeti od...začetka :). Tako je spet le reven in šibak razcapanec, ki se mora prebiti na vrh prehranjevalne verige, če hoče uničiti zlo. Možnosti za uničenje slednjega so zopet tri. Lahko se pridružimo paladinom, magicianom ali merceneryjem (kasneje dragon hunterji). Sam sem za začetek (tako kot mnogi) izbral paladine, ki so roko na srce najlažja stran. Spet je tu biser Gothica, pogovarjanje. Vsaj na začetku igre je to glavno orožje, saj je treba biti pazljiv. In verjemite, da se z besedami da doseči več kot se zdi na prvi pogled. Prav prvi chapterji so zato najbolj uživantski. Potikali se boste po mestu Khorinisa in njegovi okolici, po dolini rudnikov (tam se boste tisti ki ste igrali enko počutili kot doma)  ter na koncu še na otoku. Več o koncu ne povem :). In prav to raziskovanje pokrajin, ko oprezate za vsako živalco ki bi utegnila škodovati vašemu zdravju, si po pomoti naberete toliko kvestov da se ne vidite ven in jih pozneje, ko ste zopet tata mata celega Khorinisa sistematično rešujete, je čar te igre. Z tem sila dolgim in zapletenim stavkom sem hotel povedati: igri vlada taka svoboščina, kot v le malo drugih.